Tam na trgu, na belem, šotori stoje,
prebeli, veseli šotori,
pred temi šotori pa ljudstva šume,
sprehajajo doli se, gori.
Pod lipo pri mizi županek sedi,
de mu župnik sam: "Bog blagoslovi!"
"Na veke", župan de, tako mu veli,
da vroči ti sejmski so dnovi.
Neusmiljeno, vzad bolj, birič se drži,
ima brki on - turški dve sablji,
z adjunktom šepeče sodnikova hči,
kapelan pridrvi v konfertablji.
I jaz sem med ljudstvom, a tih in neznan -
mar bi žid bil kje v mestu veselem -
pa, ah, na nesrečni, nepravi dan
zablodil po svetu sem belem.