Ta molk, taka prazenj
obdajali dosti nas -
treba iti narazen,
nam pusto je in dolgčas!
Zopet luč naj nebeška
že nam sončni obraz,
od hladnega bleska
nam pusto je in dolgčas -
Zdravstvuj in narazen
na svobodno pot!
Cel svet bil tak prazen,
treba iti od tod.
Ah, prostost vsemogočna!
In spet čustva kipijo -
oj, tak vidna in vroča -
skoro do besede ne pustijo!