Poslednji hip še za zastorom
noč tiha se mudi,
nad ravnijo, nad vetrnim prostorom
samotni voz beži.
Kam? K sreči bi me pot dovela?
Za mano vsa leži -
kakor v voza vasi in sela
spomin jo oživi.
Zdravstvuj, Marija! Draga varna
ljubezen mi in pot
in draga mraz mi, noč viharna
in leta polna zmot -
Ko je jesen, divja gos toži,
na čisto bi vodo -
ko že premrzlo cvesti roži,
sneg skrije jo z nočjo.
Marija, vere v zdravje, vase
in s srcem v gneči zmot -
tak skozi letne, znojne čase,
tak čez snežno pot -