Že mrak mi pot je zasedal
nad ravnijo široko,
o polnoči pogledal
sem na nebo visoko.
Za mano zdaj je mesto
in tlaki kamenitni,
vse vrgel sem na cesto
in up nestanovitni.
Glej, prišel čas k nam mrazni,
adventni čas kesanja,
pokore čas in kazni
za šumna radovanja -
Pa za vsa ta radovanja,
več mi za bučnost ni...
in sveti Martin odganja
svoje bele gosi.