Kot z zelene gore
cesta, ravno polje,
kot ves pisan svet
nam se dnevi vrste!
Glej, izza teh brez
polje in polje,
tako daleč čez
vse nam v zrno gre.
To je naša last,
vse za naše dni!
Sebi v slavo in čast
tudi klas zori.
Da obvaruje Bog
hudih ur ga, vetrov,
da povsodi okrog
zlije svoj blagoslov!
Na Medardovo jasnih dni,
mirne daj Margaretine,
da se svet veseli
lepe letine -
da neznan glas noči,
ko s temo govori,
da nam daleč zbeže
hrepeneče skrbi!
Da, za kruh, da, za klas
Bog usliši nas,
čez razore zavej
sredi urnih maš;
naj se dnevi vrste
kot svet pisan z gore -
Prepelica, hej, čez polje,
hitri veter, zavej čez gore!