Mrzel zre, brez listja
oreh v studene valove -
zrem jaz v svet brezglasno,
v radost brez radosti.
Kakor na srebrni dromlji
pesem izzvenela,
šlo srce za srečo,
šlo podnevi, šlo ponoči.
Ah, v njem pa kot v gredi
cvet mi žalosten pognal je,
mlad umrl, zvenel bom,
ne poznal radosti.