Po teminah
vlažne noči
hladni vetri
vejejo,
v razdejanih
mračnih dušah
tak strasti se
smejejo...
Temnih, temnih,
nerazrešnih
misli morje
tamkaj spi -
Ugasni, ugasni
v globočinah
noč z žarečimi očmi!
Alma, glej, kak lučke
trudno se leskečejo...
Kakor duše
neutešne
tak trepečejo,
zadnje žarke
dolge, mehke
v temo mečejo,
ah, in teme
grozne noči
dvigniti se
nečejo.