Kajne, da čuden sem,
oj dekle moje,
ko vračam zopet se
v naročje tvoje,
ko pridem k tebi spet
po dolgi poti
in gledam kot nekdaj
v oko ljubo ti?
A dekle, dekle ti,
ti bolj si čudno,
ker meni ne pustiš,
da glavo trudno
ti k prsim naslonim,
da čujem bolje,
če drobno srce ti
za me še polje,
če v njem še jaz živim...