In nič ni brez pomena
pod težo svetega bremena,
v vseh izrazih in obrazih
večnost svoj pečat izda -
Tak sredi zime, sred poletja
blešče skrivnostna razodetja
in v dihu vetrca nemirnega
moč prvotna trepeta,
življenja polna; slast pogleda
ni manjša ko izražena beseda,
ki se duhovi v nji objemajo,
iz tihega srca zajemajo
in silijo in silijo tja k tebi,
kot več ostati ni jim v sebi -
In jaz povem to, ko še smem
in jasnost vzeta ni očem -