Ah, ti bori, moji bori
vnovič zaduhteli so,
glasno na zeleni gori
ptički jim zapeli so -
Vnovič skozi temne veje
sonce je prodiralo,
vedno slabše, počasneje,
kakor da bi umiralo -
In potočka pesmi rahle
v dalji so pojemale,
veternice se nadahle
ob njih so objemale.
Ah, prihajali so, vršali
vetrci lahno, lahno -
tiho bori tu so stali,
plul mir božji nad zemljo...