Ljuba, hitro stani gori,
ja sem to!
Nikaj proti ne govori,
dobro bo!
Idem se sprehajat s toboj,
vzemi hitro, kaj češ, s soboj
slobodno.
Hodma vun pod staro lipo k zdenčeci,
tam, gde veter gible lipo
z listeci.
Tam zdaj rožice cvetejo,
z kerih nama se spletejo
venčeci.
Tam si sedelna k potoki
bistromu,
tam naj mesec sam visoki
videl bo.
Nigdo naj zapazil ne bo,
ah, tam bode nama nebo
vugodno.
Radost ljubavi stanuje
pri tebi,
srce moje se raduje -
kak ne bi
čutil vu meni radosti,
v celom teli, vsakoj kosti
krv kipi!
Moja roka te obinja,
glej, kak zdaj
z mega srca vroča sija
Ijubav vkraj!
Vu te sladko radost huče,
srce tvo pohlebno tuče
sem nazaj.
Jaz kušujem tvoje lica,
cvetek moj,
ti si moja vijolica,
ja sem tvoj;
z tvojih očih ja spoznavam,
da žalostno ne zdihavam
zdaj zapstoj.
Ljuba, ti si moj jedini
srca kinč,
tebe k meni sem privini
zdaj prvič.
Tvoj prijatelj tebe moli,
včini meni vse po voli
kak deklič.
Ogenj ljubavi je sladki.
ino vroč,
večer nama je prekratki
hitro proč.
Angel k domi te sprevodi,
vsigdar, ljuba, moja bodi,
dobro noč!