Skip to content
1774–1827

Od protuletja

Štefan Modrinjak

Protuletno drago vreme k nam dohaja zdaj, duga zima, tožno breme, od nas ide vkraj;

noč je krajša, dugši den je, vso naturo svetlo sunce znovič obudi. Gda se sčutim, vun pogledam,

bo li skoro den, belo zorjo vso zagledam, z postele stanem; sunce kaže svoje trake,

zdiga z berečin oblake gori v firmament. Sneg na gorah, led na vodah ves je izginul,

jug se igra po vseh lozah, sever odvinul; tiho vreme vsemo vgaja, radost vsako stvar obhaja,

vse se ide gret. Trava začne zeleniti v logih, v travnikih, seme z zemle poče kliti

po ogradnikih; sadje cvete po goricah, voda stopa po dolicah, rosa po jarkeh.

Radost gene vsako vtico, da se veseli, z šume čujem kukuvico, kak se brž deni;

po zraki škorjanec leče, hitro s perotmi prhe če, sunce pozdravi Lastavica mi pred okni

hitro žumbori, a slaviček, vtiček mali, lepše žvrgoli, v utro, večar, rano v noči

poigrava se vse moči, gosto se budi. Pisan štiglec lepo skaka, pastiričica,

zeba, detel i strnadka i seničica; vse popeva, Boga diči, vsega grla rano kriči

vsaka vtičica. Divji golob tiho guče, na gjezdi sedi, grlici se mladih oče,

goloba gledi; vsaka vtica gjezdo gradi, gde bodo sedeli mladi, vreme njim godi.

Orel kriči po poščini, visoko leti, sokol sedi na pečini, bistro gor gledi;

jastreb se zigrava v zraki; sova leče vse po mraki, da hrano dobi. Kos po utrah pofučkava,

drozdek čivkeče, žuna hrano si ziskava, sraka regeče; vuge, sojke, plepelice,

zebe, vrabli, jerebice se radujejo. Reca kveka, goska gaga, goščicam guči,

pura pivče, kvočka kvoka, piščence vodi; kokot večkrat kukuriče, vsega grla rano viče,

zaspance budi. Jelen v gori poskakava, zdenčine beži, srna listje obgrizava,

malogda leži; zavec pleše po pšenici, nigde sleda ne lesici, v jamah se drži.

Marha skokom v grmje teče, kak se vun pusti, pastir z mezge žveglo vleče, maržici pišči;

gda se gible vse korenje, veseli se vse stvorjeje, nega žalosti. To vse vidijo me oči,

k Bogi zdihavam, njegvo zmožnost, njegve moči vu vsem spoznavam; zato anda, duša moja,

tvomu Bogi prez pokoja bodi zahvalna!

Cookies on Poetry Cove

We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.
Od protuletja · Štefan Modrinjak · Poetry Cove