Na samotnem sončnem potu
srečala sta se nenadno,
zbala sta se drug pred drugim:
rožno Rojstvo, bleda Smrt.
Rojstvo v roki zibel belo,
Smrt imela rakev črno;
v prvi spalo dete nežno,
v drugi zmučeno srce.
Ti nesrečna sestra teme!
Komaj zibel jim iztešem,
že jim rakev narediš!
Ti nevedno dete jutra!
Kam zibeli ti bi delo,
da ne tešem rakev jaz …?