Nebo je zažarelo,
oblaki so se vneli
in kakor v kamnolomu
viharji zahrumeli –
In bil je velik strah.
V svetišču čiste Veste
ugasnil ogenj sveti,
poslednja je Vestalka
z golobjimi trepeti
obraz zakrila plah.
In Jupiter je vprašal:
Kaj nismo mi bogovi
nesmrtni, nerazrušni?
Nad našimi domovi
li še je višji Bog?
Na Kapitolu tempel
razpal je s hruščem groznim,
le par ostalo stebrov
rodovom še je poznim.
Vse mrtvo kroginkrog.