Plesali so po para dva,
jim godla godca stara dva.
In pili vino „Orvieto“
in peli pesem „Rigoletto“.
Od zadaj mož je resen stal
in gledal, kakor bi se bal:
Kako ste živi, krasni pari,
nebo vam rožno zdravje vari!
Pa rekli so mu pivci vsi:
Še vi bi, očka, plesat šli!
No! Saj bi šel – a noga leva
nič prav se tal mi ne zadeva.
Lesena je – a pravo vzel
na vojski mi je bridki strel.
A včasih jaz sem plesal fino,
prosila mati: Nehaj, Nino!
Z nogo sem pahnil jo pred se –
sedaj ni majke, ne noge …
A daj mi vina, dekle vitko,
da potopimo misel bridko!
In pil je in odhajal je
in pes za njim zalajal je.