PA NE PRIHAJAM k tebi na gomilo,
da proučavam stare sarkofage,
skrivnostne grbe, spomenike drage,
čeprav bilo bi duši v razvedrilo.
Le eno samo tiho tolažilo
prejel iz roke tvoje rad bi blage:
Ukroti srcu notranje sovrage,
otelo vnanjih se bo z lastno silo.
Ob jonskih stebrov jasnem drevoredu
počivaš mirno … Ali v grob je legla
s teboj ljubezen, ki je bratom stregla?
Ta prošnji kelih svojemu sosedu,
dijakonu Lavrenciju izroči,
pa kapljo svoje vmes krvi pritoči!