Z VISOKIH OKEN in verand cvetočih
kako me tujca gledajo palače:
Obraz neznan in govori drugače? …
Odkod korakov pride iskajočih?
Častite cerkve v ulicah ratočih
kako me znanca vabijo domače!
Srce od sreče tihoma zaplače,
ljubo razvname se mi v čustvih vročih.
Kaj gledate me, vile ve gizdave?
Saj v hišo svoje Matere prihajam,
sinovske nesem daljnje ji pozdrave.
Ko bližam njenim svetim se postajam,
kot prej z resnico njene duše vdane,
sedaj z lepoto njeno se opajam.