Še vedno angeli po sveti
med nami hodijo nevidno.
Nemara dnevi so glasnejši,
noči so menda globokejše,
da jih preslišimo podnevi,
da jih presanjamo ponoči.
In vendar angeli po svetu
še vedno hodijo med nami.
Kako bi roke se na večer
od sebe same nam sklenile,
da ne bi sklepali jih oni?
Kako bi nam oči detinske
tako nedolžno blesketale,
da niso zanetili oni
plamenov v njih žarečih svojih?