KADAR DREMLJE v tihi noči
orlov holmec – Palatin
vlačijo se dolge sence
mimo nemih razvalin.
Kakor da bi zli duhovi
vračali se iz grobov
v davno mesto veličastva
slavnih kraljev in bogov.
Vsako steno še poznajo,
mozaik in marmor vsak.
Ali vse je razdejano,
le „Nimpheum“ še je tak.
Žrtvenih je ves okrušen,
beli vrč na pol razbit;
včasih zrl je kri škrlatno,
danes čisti rosni svit.
Venerini so domovi
kakor groblja smrtnih glav;
cvet noben jim noče cvesti
in dehteti jim vonjav.