SKOZI živi moj spomin
kot oblaki pozlačeni
na višini razsvetljeni
rimski dnevi plavajo.
Ko bi hotel dati vse,
da bi v rahli svoji svili
nad menoj ustanovili
rosne zarje zlati stan!
Ne bi mislil, da sem kdaj
dneve videl toli jasne.
Šele kadar luč ugasne,
vaš, kako je temna noč.
Alma Roma! predem grem,
en trenutek še spominski
daj v kapeli mi Sikstinski,
en odsvit neba še daj!
Domotožen še sem kdaj,
ali duša solze nima.
Kadar pa bom šel iz Rima,
vem, ne pojde brez solza.