VE PINJE, ve palme,
sanjave ve ciprese,
sprejmite me v naročje,
med senčnate zavese!
Ob junijevih jutrih
nedolžnih, rožnih, ranih:
nikogar ni nikoder
na potih razpeljanih.
Tako! … Sedaj je dobro.
Le zagrnite veje:
na tihem in na samem
zasanja se sladkeje.
Otrok sem spet kot včasih.
Cvetoče vence pletem;
še trnov grm me vpraša:
če hočeš ti zacvetem?
Sedmero vidim orlov –
sedmero holmov vstaja,
dviguje večno mesto
do blaženega raja.