KAJ SI STORILA, Roma čudovita!
Začarala si dušo mojo mlado:
pozabila na rojstno je livado
in prejšnja čustva so iz nje izlita.
Življenje novo pred menoj se svita …
Spomine, ki se v njih topilo rado,
srce zaprlo je sedaj v ogrado,
da slednja pot pred njimi je zakrita.
Jaz tebi pesem, ti ljubezen meni:
veselo, novo, sveto razodeni;
za svojega me, mati, sprejmi sina!
In ker sem lepe, drage pustil kraje,
nikar naj tod ne hodim trepetaje,
čeprav je slednji kamen umetnina.