Šumi jesen
in meč jeklen
vihti: le poj, le poj!
In kdor bi čul,
na vek zasnul
nevzdramen bi takoj.
In marsikdo
zapre uho,
da ne bi smrti čul.
In marsikdo
odpre oko,
da ne bi še zasnul.
A tam trpin –
kip bolečin,
od rojstva ves potrt.
Roko bi rad
ji šel podat –
a njega noče smrt.