V jasnem dnevu skriva svetu
vero svojo plah in nem;
v tihih mrakov plašč zakrit
pride v cerkev – Nikodem.
Ustnice, ki so podnevu
poljubile kdovekaj,
beli kip Brezmadežne
poljubujejo sedaj.
Misli, ko so se podnevu
izgubile kdovekam,
zopet so se zbral vse,
prihitele v božji hram.
Ali ona ne zavrže
ne poljuba, misli ne:
Ona ve, da je zavetje
za nesrečne duše vse.