Kakor palma na holmu
neprestano v lepoto
rimsko gleda nebeško;
a nazreti ne more,
načuditi se mestu.
Preden mogla bi Rimu
višjo himno zapeti:
mora vzrasti ji krona
gori v sinje višave,
mora veje razviti
v nepregledne daljave.
Kakor blisk zažareti,
kakor grom zahrumeti
šum bi moral po vejah,
da bi čulo vesoljstvo.
A palma ne more
vzrasti v sinje daljave.
Mirna sanja na holmu,
z lahnim šumom se klanja
večni rimski lepoti.