IN KAR JE TVOJIH vzvišenih cerkva,
vse kneginji so slične velemožni,
ko v duši svoji, mnogokdaj otožni,
pred nami vsa se v zlatu lesketa!
Kar božjih hiš sem videl tam doma,
pa so podobne materi pobožni,
ki, v prstih velih sveti venec rožni,
za vzdihom vzdih šepeče do neba.
Te skromne cerkve brez zlata in čara,
kajneda to so znamenja trpljenja,
in božjega in ljudskega nemara?
ve katedrale polne hrepenenja,
pa znamenja ste mi častito stara
Njegovega in našega vstajenja.