Iskal doma sem v gozdni ga tišini,
ko zlato sonce skozi katedralo
visokih bukev mi je mir sijalo:
in čutil sem, da hodi On v bližini …
Iskal sem v rožnih ga vrtov milini,
ko zor je dihal nad gredico zalo
in cvetje v čisti rosi trepetalo:
Nekdo je on bil s kelihom v jasnini …
Iskal sem v cerkvi, v mističnem ga koti,
ko zadnji romar šel je iz svetišča:
Objet v nevidni sem se zdel dobroti …
Ti Roma, čudo božjega si bliča!
Povsod prihaja Bog mi sam naproti:
v tihotni cerkvi kakor sredi vrišča.