Večer prihaja. Mrak zastore snema,
megle po mestu padajo srebrne.
Odhajamo … In kdo se zopet vrne?
Ljubeča srca ginjenost prevzema.
Očetov, glej, nas blagoslov objema.
Pogled s pogledom zadnjikrat se strne,
v očeh stoterih solza se utrne.
„Addio, santo Padre!“ glas pojema.
Ljubezni višje vendar ni na svetu
od te, ki vera ji je korenina,
in ki jo je otrok dolžan očetu.
Vezi so verne večnega spomina.
„Spoštuj očeta!“ v blaženem obetu
dejal je Bog, da spremljeval bo sina.