Gospod in sveti Peter sta na poti o hudi suši šla, sijalo solnce z'lo je vroče, ker dolgo ni bilo že moče.
Močno pripeka solnčni žar da kar sopiha živa stvar, ljudem pot s čela s curkom teče, in vse se od sparine peče.
Prileten mož ju sreča zdaj. „Li vroče, oča, vam je kaj?" mu Peter de, a starček pravi: „O vroče, vroče!" – ter pristavi:
„Zares vročina huda je, pa, menim, kmalu dež pojde, ker davi zgodaj videl lesti, sem polža črnega na cesti."
Gospod pa mu na to veli: „Mož, vaša vera prava ni. Ni polža Bog preroka storil, dežju ne bo zapor otvoril."
Naprej gresta in drugi dan ko kreneta na drugo stran, sijalo solnce je pekoče, bilo je grozno, grozno vroče.
Pa v govorici tej in tej koračita počas' naprej, kar jima mož, grede po poti, prileten, star že pride proti.
Ga vpraša sveti Peter zdaj: „Li vroče, oča, vam je kaj?" – „Seveda," starček urno pravi in te besede še pristavi:
„Zares, vročina huda je, pa, menim, kmalu dež pojde, pod streho mojo se viseča zaprla neža je bodeča."
Gospod pa mu odgovori: „Mož, vaša vera prava ni. Nebo zavoljo tega dalo ne bode vam dežja še kmalo."
Naprej gresta in drugi dan potujeta na drugo stran. Pekoče solnce je sijalo, ker dolgo časa ni dež'valo.
In v govorici tej in tej koračita počas' naprej, kar jima mož, grede po poti, prileten, star že pride proti.
Ga vpraša sveti Peter zdaj: „Li vroče, oča, vam je kaj?" – „Seveda", starček urno pravi in te besede še pristavi:
„Zares vročina huda je, Pa menim, da že dež pojde, že v kadi zjutraj je brbljalo, ko solnce v njo je prisijalo."
Gospod pa mu odgovori: „Mož, vaša vera prava ni. Nebo zavoljo tega dalo ne bode vam dežja še kmalo."
Naprej gresta in drugi dan potujeta na drugo stran. Pekoče solnce je sijalo, ker dolgo časa ni dež'valo.
Pa v govorici tej in tej počas' koračita naprej; kar jima mož, grede po poti, prileten, star že pride proti.
Ga vpraša sveti Peter zdaj: „Li vroče, oča, vam je kaj?"– „Seveda," starček urno pravi in te besede še pristavi:
„Zares, vročina huda je, po polju vene skoraj vse, pa saj nam Bog pomaga v sili, dež kmalu dal nam bode mili.
Gospod pa mu odgovori: „Mož, pravo vero imate vi, še danes dež na polje pride, ki v tej okolici se snide."
Naprej gresta, na drugo pot, zgodi se, kar je d'jal Gospod. Megla nebo in solnce skrije, 'z oblakov kmalu dež se vlije.
Učiš se človek iz tega, da vervati gre le v Boga, in da verjeti v prazne vraže nam poti prave pač ne kaže.
Cookies on Poetry Cove