V dolini trpljenja, premnogo že let
kesanja solze Adam je pretakal.
Udano, spokorno, a vendar težko
je sprave z dobrotljivim Bogom čakal.
Usmili se Večni in z jasnih nebes
mu pošlje nadangela Gabrijela
Adama skesanega zagotovit,
da mu odpuščena krivda je cela.
Hvaležno spokornik v nebo se ozre,
takoj pa srce mu otožnost pokrije;
ponižno povesi svojo glavo,
in zopet oko mu solza zalije.
Ponižnosti solza je padla na tla,
iz nje pa je vzklila vijolica mila.
Zato je ta cvetka ponižnosti znak,
ker jo je pokora ponižna rodila.