Večerni zvon, o mili zvon!
Ko zarja z modre nam višave
zvezda naznanja milijon,
naznanjaš ti zemljanom: ave,
ave Maria.
Škrjanci pojejo v nebo,
drobe že slavci iz goščave,
da se čarobnih spevov sto
z zvonenjem zliva v eden ave,
ave Maria.
Obriše s čela potnik znoj,
na sredi postoji dobrave,
in sladek ga navda pokoj,
ko tiho v srcu moli ave,
ave Maria.
Večerni zvon, o mili zvon!
Tvoj glas poslušam iz daljave,
telesnih več ne čutim spon,
srce topi se, moli ave,
ave Maria.
Moj duh pozabi teh dolin,
na kraj nebeške misli slave,
kjer bode zemlje solzne sin
na veke klical blažen ave,
ave Maria!