Katero je drevo lepote vzor?
Smereka vitka ali ravni bor,
košati kostanj ali stari hrast,
ki dviga kot junak se čvrst in hraber,
mecesen svetli ali temni gaber?
Drevesu vsakemu posebej čast!
Bog seme v zemljo je položil vsem,
iz tal prinikli, vzrasli so potem.
Različne barve, rasti in peres
združujejo se v gozd – ta dar nebes.
Ima še drugi gozd moj mili rod,
gozd pesnikov pritličnih in velikih.
Na dan priniknejo v boječih stikih,
edinijo se v knjigo – dušni plod.
O, naj žive in životarijo,
drže se stare ali nove struje!
Dade nam nekaj, kar ustvarijo,
dokler srce jim pesem narekuje.
Sodnikom suhim zdi se vse mogoče,
iz hrastovih semen hote kostanje.
Ni Bog ustvaril vseh dreves le zanje;
vsak poje to, kar mora, ne kar hoče,
katera pesem je lepote vzor?
Nasladna mar, ljubezenska, pobožna?
Poskočna mar, zbadljiva ali tožna?
Kdo naj razsodi? – Tistih bralcev zbor,
ki nosijo srce na pravi strani,
ki vina jih že kaplja ne vpijani;
le njim iz srca vzraste krepka sodba.
Ni malo, oh, ljudi, podobnih psom,
ki lajajo, kadar vali se grom,
ki cvilijo, kadar glasi se godba.