Grmade po gorah gore, v nebo njih plamen šviga. Privrel je Turek; koder gre, rohni, mori, požiga.
Pred njim je jok, za njim je stok, pomagaj zdaj nam večni Bog! Če on se nas ne usmili, ni nam pomoči v sili.
Kakor črez polje vodni val divja ob hudi uri, rohneča se drvi druhal, ne branijo ji duri.
Krvi pijani vriskajo, bridke se sablje bliskajo, zdaj, zdaj bo truma cela v vasico prihrumela.
Križ starček je se stene snel, podobo smrti božje: "Kaj boš s sekiro, sin, začel? Križ nam je zdaj orožje.
Le urno, urno za meno k Mariji gori na gore; tam bo Devica mila v nadlogi nas rešila."
Otroka, ki v zibeli spi, v naročje jemlje mati; kako se, glej, na smeh drži, a zdaj ni časa spati!
In hčerko prime za roko, mož pa očeta vzame na mlade, krepke rame. Iz smrečja temnega blešči
zvonik s cerkvico belo; Marija milost tam deli med romarjev krdelo. V oltarju venčana stoji,
v naročju Jezusa drži, pozdravljena kraljica, kristjanom pomočnica! Že begajočih je ljudi
vsa polna Slevska gora; a cerkvica velika ni, ne bode vsem prostora. Otroci, starčki in žene
v hram božji plahi se drve, pred vrata se cerkvena mož trdna vstavi stena. Tako se stiskajo ovce,
ko gladni volk jih straši; tako golobje koprne, kadar jih jastreb plaši. "V oltarju, mati, tu stojiš
v naročju Jezusa držiš; o sliši nas uboge ter reši nas nadloge!" Čuj, bliže se drvi druhal,
po krvi naši vriska; kdo nam bo zdaj pomoči dal? Na vrata že pritiska! Sekire s sabljami zvenče,
že omagujejo možje, razbiti so zapahi, gorje zdaj trumi plahi! Črez prag na konju prirohni,
gorje, sam turški paša, krvavi v roki meč vihti, zdaj bije ura vaša. A – čudo čudovito glej!
Konj ne premakne se naprej, ne gane ga ostroga, pribita mu je noga. Marija – kdo se stavi v bran! –
grozečo roko dviga; glej, iz oči – pogled strašan, ognjen plamen ji šviga. Plašan spusti se paša v beg,
za njim neverniki vsi vprek. Oteti so kristjani – Marija svoje brani. Še dandanašnji priča vam
to zgodbo čudovito za pragom v kamen konjsko tam vpodobljeno kopito. V oltarju mati tam stoji,
v naročju Jezusa drži, češčena, ti Kraljica, kristjanom pomočnica!
Cookies on Poetry Cove