Vse tiho na širni planjavi,
večernica sije zlata;
mrliče po bitvi krvavi
gavranov obkroža jata.
Kozak ubit počiva
med njimi na travi zeleni
Ne diha, no zdi se, da sniva
o mladi, ljubljeni ženi . . .
Vse tiho na daljni stepi.
Dojenec spanka smehljaje,
o materi sniva lepi,
ki lahno mu zibel maje . . .
Nad njim se žena klanja,
in od srca se ji toži.
Strmi na dete in sanja
o boju ljutem, o moži . . .