Ti tudi, angelsko ti bitje,
korake moje sodiš strogo,
ti tudi, kakor drugi, bolno žitje
zavijaš mi v neskončno togo?
Ah, če je vse na svetu možno,
nemožno se je meni zdelo,
da tvoje srce čisto in pobožno
sprejame kdaj me neveselo.
In vendar tvoj pogled mi kaže
in kaže vse vedenje tvoje:
verjela si, trpiš, da črno maže
klevetni svet poštenje moje.
Ti tudi? Dobro! Daj mi roko,
veruj sovražnim mojim krogom!
Ko videla bi v dušo mi globoko,
sodila bi drugače. Zbogom!