Oh, kaj misliti, čutiti
mora sleherno srce!
Oh, kaj mora vse prebiti,
predno v črno zemljo gre?
In ko leže pod gomilo,
ali misli, čuti kdo,
kaj je mislilo, čutilo
v jami zdaj srce hladno?
Smrtni dan – brezupno vpitje,
dan pogrebni – jok v očeh,
žal spomin, ko grob zakrit je,
dolgčas, hladnost, zopet smeh.
Ta in oni čez gomilo
stopi – kdo se meni kaj,
kaj; je mislilo, čutilo
to srce, trohneče zdaj!