Ko sta Jožef in Marija
z Detetom v Egipt bežala,
pravo stezo sta zgrešila,
v gosto trnje sta zabredla.
In Marija se je zbala,
da bi Jezusove roke
ali noge ne ranila
grmov glogovih bodica.
Ali tisti hip Devica
s čutom žalosti globoke
na otroku je zaznala,
da mu roka krvavi.
Naglo je hotela krvco
v materski ljubezni vneti
z nežne roke mu otreti,
ali Dete ni pustilo,
roko je otreslo samo.
Kaplja je na zemljo pala
in tedajci je pognala
lepa cvetka v jasni zrak.
Bila roža je rudeča,
trnja polna in dišeča,
danes še ljubezni sladke
in bolesti grenke znak.