Ločila sva se, in minila so leta,
usahnil je vir hrepenečih solza.
Od kraja sva si dopisavala vneta,
a zlagoma sva obmolčala oba.
In zdaj, ali spomniš se kterikrat name?
In ako se spomniš, kako se ti zdi?
Ne, kakor če kdo ti prebirati jame
pravljice iz tisoč in ene noči?
Čarobna in čista kot roža pomladnja
ljubezen je venčala srca oltar.
Naj bila je prva, naj bila je zadnja,
na zemlji ne vzcvete mi lepša nikdar.