Marija je po svetu šla
se svojim sinom Jezusom
in svojim može, Jožefom.
Prišla je noter v črn gozd,
nobene hiše bliz' ni bio
kakor sama razbojniška.
Razbojnica na prag' stoji,
šopek ključev v rokah drži.
Marija jo ogovori,
tako ji pravi, govori:
"Oj prenočite nas nocoj!"
Razbojnica odgovori:
"Kako vas bom prenočila?
Imam moža razbojnika,
ki n'kol' ne pride trezen dam."
Marija prav' in govori:
"Prišel bo trezen in krotak,
da še ni bil nikoli tak."
Razbojnica še govori:
"Jaz pa še eno dete 'mam,
ki je že staro sedem let,
oj sedem let, osmega pol;
pa ga še nisem slišala,
da bi kdaj spregovorilo,
pa tud' ga nisem videla,
da bi že kaj sprehodilo."
Še mati komaj 'zgovori,
že dete oči naprot' hiti.
Prav' oči: "Oča, brž pojd'te,
doma 'mam lepe gosti:
Marijo s sinom Jezusom
in svojim možem Jožefom."
Oča domov hitro leti,
tako mi pravi, govori:
"Kako je to; kako je to,
da je pod streho tak svetlo,
kakor bi s'jala solnca tri,
pa še enega sam'ga ni?"
Žena mu pravi, govori:
"Dobili smo lepe gosti:
Marijo s sinom Jezusom
in svojim možem Jožefom.
Razbojnik pravi, govori:
"U hišo dol naj pridejo,
za mizo naj se vsedejo."
In Kristus z njim spregovori,
mu svojo milost podeli.
Razbojnik vse, vse zapusti
in pa za Jezusom hiti.