„Na ramah z vedrom, sivi oče,
kam stopate v dolino, kam?“
„Rahlajo v gori prst za trsje,
v dolino grem po vina v hram!“
„Kaj bode? Vinske kaplje daje
od leta manj do leta trs.“
„Bog ve, kaj bode!“ meni starec,
in vzdihljaj mu privre iz prs.
„Ti mlad si, ognja poln in nadej,
učakaš morda lepših dob.
Trgatev doživim jaz malo,
teže me leta – čaka grob.“
V dolino starec, jaz v gorico,
molče obrneva obraz.
Na hladne grobe misli starec,
na lepše dobe mislim jaz.