Komu preje se nasmeje
blaga smrt, ve Bog na nebu,
a če ti umrješ preje,
pridem k tvojemu pogrebu.
Glasno v grob ne bodem plakal.
motil bi tvoj sladki spanec,
daleč od ljudi bom čakal,
da odide zadnji znanec.
In tedaj se nem približam,
in tedaj navek se ločim.
Z bledo roko grob prekrižam,
z gorko solzo ga pomočim.
Šopek, ki z ljubečo dušo
nekoč si ga dala meni,
položim na črno rušo:
Cvel je s tabo, s tabo zveni!