Kadar te več ne bo,
kadar zapreš oči,
za tabo takih sto
in boljših se rodi.
Umre Adamov sin,
zagrebejo ga v prst.
Pogreba žal spomin
zatre slovesen krst.
Dokler je človek živ,
za žive ves živi.
Saj sam ni tega kriv,
ni voda naša kri.
Hvalimo le Boga,
ko nam zakrije svet,
da vstati nam ne da
iz mirne zemlje spet!
O, marsikdo bi vstal,
na glas izjokal se,
ko bridko bi spoznal,
kako pozabljen je.