Mrtvaški zvon, kako tesno
srce ob glasih bije tvojih!
Nekdo je zopet mir dobil
po hudega življenja bojih.
A jaz, Adamov bedni sin,
po grudi zemeljski še hodim,
od hrepenenja silno gnan
za svetlo veščo sreče blodim.
In kadar menim, da pred njo
stojim, držim jo že očaran:
odmaknem hipno se očem,
in spet stojim za njo prevaran.
Mrtvaški zvon, kako tesno
srce ob glasih bije tvojih!
Nekdo je zopet mir dobil,
a v prsih ni pokoja mojih.
Vendar le poj, oznanjaj smrt
in pokoj mi iz srca jemlji!
Saj bodeš tudi pel nekoč,
ko pokoj najdem v črni zemlji.