Rod za rodom mre,
kot za listom list odpada.
Še živim na svetu.
Ali bom ob letu,
kdo mi to pove? – Nihče.
A pride smrt,
kdo mi to pove drugače?
Za menoj posmeje
trdi svet se preje
kot razpade v grobu prt.
„Hitel je doseč
pokoj srca,“ bode slula
moja zgodovina
kratkega spomina,
„bil je nekdaj – ni ga več!“