Kam je pokoj moj pobegnil?
Ali zgrešil sem poklic,
da vse vidim v črni noči?
Rad bi sreče voz potegnil
iz globokih kolesnic
v gladek tir – a ni mi moči.
Koliko so krivi drugi,
koliko sem kriv si sam,
o vprašanje znamenito!
Kdo me sodi po zaslugi,
ki v resnici jo imam,
ali nimam – kdo odkrito?
Vase naj se duh zagrebe,
z lastno sodbo reši dvom!
In ta sodba bo pravična?
Ah, dokler bom ljubil sebe
in vsekdar se ljubil bom,
moje sodbe moč je – nična.