Enkrat samo sem videl tvoje lice,
pod senco gostih las visoko čelo,
in med okusil sem in tanko želo
občutil moške tvoje govorice.
Venela je priroda, lastavice
zapuščale so mrzlo rodno selo.
Otožen si pozdravijal njih krdelo:
za vami skoro pridem, drage ptice.
In šel si morje pit – s pogledom žejnim
zamaknjen v Adrije čarobno plan,
čutilom duška si dajal brezmejnim.
In šel si morje pit – bridkostnih ran
zacelil nisi z žarkom blagodejnim,
zagorel si in zgrudil se sežgan.