Skip to content
1869–1910

Iškarijot

Anton Medved

Sam – čisto sam! Tu nihče me ne vidi zakrivaj gaj me ti! . . . To bil je pot, to bil je pot iz mesta, izmed ljudi!

Gledaje k tlom po ulicah sem bežal ven mimo znanih hiš naprej, naprej – kot da bi bil podil me nevihte piš ...

"O Juda! Kje so srebrniki?" vpije poulična dečad – Vse vrgel v tempel . . . pustite me! . . Pojte si jih iskat!"

Trgovec Levi sreča me na trgu, pomane si roke: Čestitam ti na včerajšni kupčiji, apostol, he!"

In Ahasver, črevljar predmestni stari, pred hišoj mi sedi: Kaj skrivaš v plašč se in bežiš? Poznam te brat Juda, ti!

Mesija tvoj noseč tod križ prod uroj počiti htel je tu; odgnal sem ga. A ti hitiš gotovo pomagat mu!" . . .

Naprej, naprej – no kam? Sedaj sem-tukaj ... Ne, ne! Umrl ne bo! On križan? Ne! . . . Pomiloste ga morda ... Čuj, kaj je to?

Skoz gaj mi ljudstva hrum in šum odmeva! na Golgati sem mar? Čuj, kladiv jek – zabijajočih žreblje .. . za vdarom vdar! ...

In hrumu bliže tihotapi Juda – prizor mu je odkrit: Glej, križ stoji že tam ... A On na križi razpet, pribit!

In Juda žre v telo nago, krvavo – a On tam še živi? Da! Ni li zdaj naravnost vanj velike uprl oči? .. .

Pod križ tja plani!... Ne! Zamaan – prepozno!... Tu cedra močnih vej ... In zadrgnivši vrv okrog vratu si visi na njej.

Na vetru guga mrtvo mu se truplo, glej, s kuštravoj glavoj; Srca utihnil vtrip na vek utihnil vesti je boj ....

Stemni se! Grom! Potres!. .. Mrliči živi zdaj vstajajo iz jam! Za hip i sam obešenec v življenje vzbudi se tam!

On vidi, sliši ... Obletava črn ga netopirjev, sov ... Srebra maši mu polno mošnjo v usta trop zlih duhov.

Blisk piše v črkah mu orjaških sodbo za ta, za oni svet. .. vihar mu tuli: Umri, Juda, dvakrat! Proklet, proklet!"

Cookies on Poetry Cove

We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.
Iškarijot · Anton Medved · Poetry Cove