Oblaki so šli črez gore …
Nebo se je solzilo
in vetrič je poljubljal
nebeške solze.
Škropile so kapljice tla.
Iz biserov teh mokrih
sem slastno žejen srebal
krepilo duha.
A vendar me srce boli …
Saj moram tebi, zlatka,
ko tat pred svetom krasti
ljubezen z očmi.