Z glav, kmetje, polhovke kosmate,
zdaj sveti Martin gre k nam v svate!
Oj, belca marogastega jaha
in belec veselo z repom maha.
E, sveti Martin je dober gospod,
zato le mu dajmo prosto pot.
Namesto las in brade
mu z glave zreli grozdi vise
in pitano gos na konju ima
in sodec vina se s konja smehlja.
Ob strani kratek mu meč visi,
dolg plašč in širok mu s pleč visi.
Rudeče, veselo lice ima
in v žepih svetle petice ima.
Po hišah hodi od zore do večera,
in kamor prihaja, pipe odpira
in kjer se vstavlja, kolje gosi,
in kamor se usede, reveže gosti.
No, sveti Martin, ostani pri nas,
a v hišo pojdi, zunaj je mraz!
Dekleta, zdaj le na mizo vina!
Izpijmo ga kozarec ali dva
na zdravje svetega Martina
in svetega Duha!