Živela sva, kakor žive ljudje,
ki v srcu vroče se imajo radi.
Živela v večni, zlati sva pomladi
in bolj ljubila se od dne do dne.
Takrat pač slutilo mi ni srce,
da naju v slepi tej ljubezni mladi
življenjska roka trdo iznenadi
in najina se pota razdvoje.
In ti si soror Ferdinanda zdaj …
Jaz mislim rad na svoj minuli maj!
A tebi morda strup je čas ljubavi? …
Ne boj se! Saj to svetu je neznano
in varno v srcu mojem zakopano
bolj ko Pompejev starih temelj v lavi.